Telekomunikaciite: Monopol protiv gradjanite

Nedostatokot na informacii e eden od elementite na siromastijata. Osnovni pricini na zatvoreniot krug na siromastijata se nedostatokot na obrazovanie i informacii. Iako se proklamira politicka volja za namaluvanje na siromastijata, na gragjanite na Jugoistocna Evropa, najsiromasniot region na Evropa, sistematski im se skratuvaat pravata na informacii, obrazovanie i komunikacii, preku onevozmozuvanje na pristap do telekomunikaciite. Eftinata komunikacija, na primer, im pomogna na siramasnite ribari vo Indija za nekolku pati da ja zgolemat svojata zarabotka. "Za pomalku od peni po minuta, sto e najjeftina cena na razgovor vo mobilnata mreza na svetot, farmerite vo oddalecenite podracja mozat da gi proverat cenite na svoite proizvodi. Se rasprasuvaat po lokalnite pazari, kako najdobro da ja prodadat svojata roba. Mozat da gi pratat globalnite trendovi preku internet servisite koi gi ovozmozuvaat provajderite na mobilna telefonija, a koi gi pokazuvaat cenite na tikvite ili bananite vo London ili vo Cikago ", objavi Vasington Post vo reportazata za revolucijata koja mobilnite telefoni ja vovedoa protiv siromastijata vo Indija. “Informaticko – komunikaciskite tehnologii se vitalalna alatka vo razvojniot proces, zatoa sto odamna stana jasno deka zgolemenite investicii vo telekomunikaciite imaat golemo pozitivno vlijanie na efikasnosta vo drugite sektori, sto na krajot go pottiknuva celokupniot ekonomski rast. Razvojot na telekomunikaciite e posebno vazen vo podiganje na konkurencijata na zemjata i kreiranje na novi rabotni mesta. Tie, pak, vlijaat na razvoj na demokratijata, zatoa sto pruzaat tehnicki moznosti za potransparentno upravuvanje i posiroka kontrola, kako i poefikasni javni uslugi. Preku telekomunikaciite se ovozmozuva sto pogolemo ucestvo na gragjanite vo procesot na donesuvanje odluki.'' '''Razvojot na telekomunikaciite radikalno go menuva nacinot na koj funkcionira javnata administracija. E-administarcijata gi nadminuva vremenskite prostornite barieri i im nudi na gragjanite javni informacii i uslugi navreme i tamu kade sto gi baraat, i toa na lesno dostapen nacin. Razvienite telekomunikacii otvaraat prostor za unapreduvanje na obrazovanieto, zdravstvoto, menadzmentot i elektronskite servisi i uredi preku tele-medicinata, ucenjeto na dalecina, e-upravuvanjeto.” '''Vaznosta od razvienite telekomunikacii ja pokaza studijata za ekonomskoto vlijanie na broadbandot, koja ja izrabotija ekspertite na amerikanskiot MIT. Spored toa istrazuvanje, onie zaednici vo SAD koi imale broadband pomedju 1998. i 2002. godina doziveale pobrz rast vo vrabotuvanjeto (1%) i brojot na novite firmi (0,5%). Spored neodamnesnata procenka na germanskoto Ministerstvo za ekonomija, sirenjeto na broadbandot i popratnite uslugi trebase da dovede do zgolemuvanje na germanskiot BNP za 46 milijardi evra pomedju 2004. i 2010. godina, kao i do otvoranje na 265.000 novi rabotni mesta.''' Sovremenite telekomunikacii ovozmozuvaat pristap do globalnite znaenja i informacii, vlijaat na stopanstvoto preku namaluvanje na trosocite za rabotenje, otvoranje na novi nacini za izvrsuvanje na rabotite i pronaodjanje na novi pazari, na vladite im ovozmozuvaat poefikasni javni servisi, a na aktivistite vmrezuvanje. Pred se, tie na gragjanite vo zemjite vo razvoj im ovozmozuvaat da go nadminat hronicniot nedostatok na resursi. Namesto moznosta seto toa da go koristat, gragjanite na jugoistocna Evropa staaa zaloznici na sopstvenite nacionalni telekomi.Vo ime na “nacionalnite interesi” i zacuvuvanje na kompaniite od "nacionalno znacenje", tie plakaat skapi i nekvalitetni telekomunikaciski uslugi, i toa samo pod uslov da mozat voopsto da im pristapat. Monopolistite po prirodata na rabotite nemaat interes da razvivaat novi, pokvalitetni i poeftini uslugi. Evropskata unija, kon koja celiot region teznee, uste od 1988. gi zapocna prvite cekori kon liberalizacija na telekomunikaciskiot pazar. Potpolnata liberalizacija stapi na sila 1998. godina, a vo medjuvreme uste nekolku pati bese revidiran paketot na neophodni merki za da do 2010. godina bide ostvaren proektot Evropsko informaticko opstestvo. Setot na merki (acquis) od 2003. propisuva deka site mrezi se podlozni na konkurencija vo pruzanje na uslugi za prenos na glas, podatoci, Internet, radio I TV komunikacija. Spored izvestajot na Evropskata komisija, novite igraci na telekomunikaciskiot pazar od 1998. godina dodedoa do pad na cenite na razgovorite vo fiksnata telefonija za 1,6% godisno, brojot na operatori se duplira, a korisnicite denes izdvojuvaat 30% pomalku od svoite prihodi za telekomunikaciski uslugi. Na seto toa, konkurencijata dovede do novi uslugi i razvoj na novi tehnologii. EU ceni vo fiksnata telefonija; izvor:European Comission Infromation Society and Media Cenite na lokalnite i medjugradksite povici vo fiksnata telefonija vo zemjite na jugoistocna Evropa i ponatamu se daleku pod evropskiot prosek. Malata zarabotka na telekomite vo ovaa oblast, kako i skoro nikakvata isplatlivost za vlozuvanje vo telekomunikaciskiot sector vo oddalecenite, slabo naseleni podracja, dovedoa do slab interes na monopolistite da ovozmozat univerzalen pristap vo fiksnata telefonija. Najzagrozenite i najsiromasni sloevi taka se liseni i od osnovnite sredstva za komunikacija. Spored podatocite od Izvestajot za telekomunakaciskiot sektor vo JIE, koj go pripremi agencijata Cullen International na osnova na monitoringot nz usoglasuvanje na propisite vo regionot so propisite vo EU, brojot na fiksni linii na 100 ziteli se dvizi od 37 vo Hrvatska, do 5 vo Kosovo. Zgora na toa, so isklucok na Hrvatska IiMakedonija, golem procent na fiksnite linii vo JIE se takanarecenite “dvojna vrska". Broj na fiksni telefonski linii; Izvor:Izvestaj za telekomunikaciskiot sektor vo JIE Iako razgovorite lokalno se relativno eftini, na gragjanite na JIE komunikacijata so ostatokot na svetot im e skoro nedostizna. Gradjanite so bruto domasen proizvod po glava na zitel od 12,400 USD vo Hrvatska do 3,800 vo Crna Gora, za razgovori so inostranstvo plakaat i po nekolku pati poveke otkolku gragjanite na EU, so BDP po glava na zitel do 28,100 USD. Ceni za povik kon USA;Izvestaj za telekomunikaciskiot sektor vo JIE Na zitelite vo regionot ni internetot ne im ovozmozuva polesna komunikacija so svetot. Nacionalnite telekomi voglavno ja drzat kompletnata infrastruktura koja ja iznajmuvaat na provajderite pod mnogu nepovolni uslovi, sto gi poskapuva uslugite na krajnite korisnici, a nivoto na uslugi voglavno e ona od vremeto na pocetokot na Internet. Poveketo od ionaka maliot broj na korisnici na Internet vo JIE koristat dial-up pristap. Spored izvestajot na Cullen International, koj gi opfaka i Bugarija i Romanija, vo ovoj region broadband koristi samo okolu 1,6% korisnici. Tamo kade sto postojat moznosti za broadband (voglavno vo pogolemite gradovi), problem se cenite, koi vo poveketo slucai se nad evropskiot prosek. Boradband pristap; Cullen Internacional ''' Vo isto vreme, konkurencijata vo EU dramaticno gi snizi cenite, pa brojot na korisnici na broadband se zgolemi za cetiri pati vo poslednite tri godini. Vo januari 2006. godina, brojot na pretplatnici na broadband se pokaci na skoro 60 milioni vo EU25, so stapka na penetracija od 25%. Spored na EUROSTAT, 52% od domakinstvata vo EU25 ima pristap na internet vo prviot kvartal na 2006, a 32% koristat broadband. Istovremeno, 96% od firmite koristat internet, od koi 75% imaat broadband pristap. Prosecnata cena na flet paket sa brzina od 1Mb/s vo EU denes iznesuva 37 evra, so toa sto se procenuva deka taa cena do 2010. ke padne za najmalku 14%.''' Vakviot razvoj vo EU go ovozmozija regulatornite zakoni koi insistiraa na postoenje na konkurencija. Pred niv, neophodna e politicka volja koja vo vid ke gi ima pridobivkite na korisnicite, a ne na golemite nacionalni monopolisti. Evropskata komisija vo svoite policy dokumenti zazede stav deka broadband pristapot e eden od preduslovite za razvoj na informaticko opstestvo i opstestvo bazirano na znaenje. Eden od preduslovite se i eftinite mobilni komunikacii. Posvetenosta na toa pole EU go pokaza preku monitoring na cenite na roaming za svoite gragjani i postojanite pritisoci na operatorite da gi namalat cenite. Spored izvestaite, od krajot na minatata godina cenite na roaming vo EU padnale za 22%. Evropskata komisija neodamna predlozi novi propisi vo ovaa oblast, koi bi trebalo da gi namalat cenite za roaming na pod 50 centi. Nacionalnite monopolisti vo oblasta na telekomunikacikite uslugi spagjaat megju najuspesnite kompanii. Tie pretstavuvaat postojan izvor na prihodi za nacionalnite budzeti, sjaen predmet za politicki pazarenja okolu direktorskite i mestata vo upravnite odbori i postojan izvor na korupcija. Sto podolgo edna vlada ke obezbedi monopolisticka polozba na svojot telekom, tolku podobro i povolno ke go prodadeeden den. Procesot na stabilizacija i asocijacija so EU, vo koj se naogjaat site zemji vo regionot, na krajot ke gi primoraat nacionalnite vladi da gi prifatat evropskite normi vo oblasta na telekomunikaciite. Vo medjuvreme, na gragjanskoto opstestvo mu ostanuva ogromen prostor za osvojuvanje. Vo toj prostor, poledju interesite na politickite eliti i visokit biznis, dokolku celata rabota ne bide prepustena EU, na gragjanskoto opstestvo e da se izbori za pravata na znaenje, informacii i komunikacii, dobri regulatorni i nediskriminativni zakoni i najdobri nacini za liberalizacija na telekomunikaciskiot pazar. *** Telekomunikaciite vo Albanija, poskapi od bilo kade Telekomunikaciite vo Bosna i Hercegovina Namesto e-Hrvatska - T-Hrvatska Makedonija: Leka, poleka kon liberalizacija na telekomunikaciite Srbija, zaloznik na nacionalniot Telekom Problemot so telekomunikaciite vo Kosovo e povrzan so resenieto za statusot

 Printable version