Srbija, zaloznik na nacionalniot Telekom

Koga vo juni 2005. www.telekom.yu/ na Telekomot vo Srbija mu istece osmogodisniot dogovor za monopol, poznavacite na telekomunikaciskiot pazar se nadevaa deka vo narednata godina i vo Srbija ke stigne konkurencija vo ovoj sektor, a so nea i pad na cenite i podiganje na kvalitetot na uslugite. Godinu i pol podocna, sostojbata na srpskiot telekomunikaciski pazar ostana nepromeneta, a spored Strategijata za razvoj na telekomunikacite, koja neodamna ja usvoi Vladata na Srbija, monopolot na Telekom Srbija fakticki se prodolzuva do 2010.godina. Vo Strategijata za razvoj na telekomunikaciite, koja sto na Vladata i ja predlozi Republickata agencija za telekomunikacii (RATEL), se naveduva deka so "metodicen i postepen pristap kon liberalizacija na telekomunikaciie moze da se osigura deka na Telekom Srbija nema da mu se nanese steta so samoto otvoranje na pazarot, koja voedno moze da nanese steta na celiot sektor". So postepenoto otvoranje na pazaraot ke mu se ovozmozi na Telekom Srbija da go zavrsi svojot razvoj na mrezi i sistemi, a voedno i organizaciski podobro da se podgotvi za konkurencijata, se dodava vo strategijata. Dosegasnite posledici od monopolot nad telekomunikaciite se gledaat i vo faktot sto Srbija po site pokazateli na razvienost vo telekomunikaciite zaostanuva od zemjite vo regionot. Telekom Srbija denes vo svoite race kompletno go drzi pazarot na fiksna telefonija, edna od dvete mrezi na mobilna telefonija i skoro celiot pristap na internet. Site dosegasni obidi mokta na ovaa kompanija da se ogranici propadnaa. Parlamentot na Srbija vo 2003. godina donese moderen Zakon za telekomunikacii, no podocna so izmenite na toj zakona se ukina obvrskata za razdvojuvanje na Telekomot na posebni pravni lica- - pretprijatija koi se zanimavaat so fiksna telefonija, mobilna telefonija i internet. I pokraj vlozuvanjata na Telekom Srbija vo poslednite godini vo razvoj na telekomunikaciskata infrasrtuktura, spored podatocite na Republickata agencija za telekomunikacii (RATEL), od 2,7 milioni korisnici na fiksnata telefonija vo Srbija, 290 iljadi se uste se dvojnici, a 350 iljadi se prikluceni na analogni centrali. Telekom Srbija ne e vo sostojba da gi ispolni site baranja za voveduvanje na fiksen telefon - RATEL procenuva deka potencijalniot pazar na fiksna telefonija e 3,2 milioni korisnici. Spored podatocite od Izvestajot za telekomikaciskiot sektor vo JIE, koj nastana od monitoringot za usoglasuvanje na propisite vo regionot so propisite vo EU, za popravka na linija vo defekt vo prosek se ceka po 50 i poveke casa, a 5,7% od povicite vo medjugradskiot soobrakaj se neuspesni. Za voveduvanje na nova fiksna linija se ceka po 15 dena, dokolku postojat tehnicki moznosti za nova linija, iako vo javnosta cesto se slusaat obvinuvanja deka na odgovor od Telekomot za baranje na telefonski priklucok se ceka i po nekolku meseci. Ova, kako i faktot deka monopolistickata polozba ne mu nametnuva na Telekom Srbija potreba da se angazira vo borba za kupuvaci, e eden od serioznite oblici na korupcija. Vo Istrazuvanjeto za korupcijata vo Srbijaod Centarot za liberalno demokratski studii za korupcijata od 2001. godina, Telekom Srbija e kategoriziran vo visoko korumpiranite sluzbi. "Nezainteresiranosta na sluzbenicite vo Telekom Srbija moze da dovede do toa da veke odobrena linija se ceka so meseci. Togas na scena stapuvaat poodgovornite vraboteni lica vo samiot Telekom. Imeno, noviot korisnik na svoj trosok treba da obezbedi sopstvena instalacija za nov priklucok. Bidejki, malku koj od novite pretplatnici raspolaga so tehnicko znaenje potrebno za instalacija, obicno za vakvata rabota se ponuduva nekoj od rabotnicite vo Telekomot. Prifakanjeto na rabotata mnogu cesto podrazbira deka so postavuvanjeto na domasnata instalacija se zabrzuva i nejzinoto priklucuvanje na odgovarackata telefonska centrala. Spored svedostvata na novite pretplatnici, cenite na dvete navedeni uslugi prilicno variraat (se dvizat od 200 do 500 DEM vkupno)", se naveduva vo Istrazuvanjeto. Privilegija na gradjanite na Srbija e da razgovaraat vo fiksnata telefonija po verojatno najniskite tarifi vo Evropa. Tri minuti lokalen razgovor cini 1,13 evrocent. Koga se raboti za medjunarodnite povici, medjutoa, cenite za razgovor se nad prosekot na Evropskata Unija, cii gragjani zarabotuvaat skoro sedum pati poveke (srpskiot bruto nacionalen proizvod po glava na zitel e 4,400 USD, a vo EU 28,100 USD, spored Cia World Factbook). Desetminuten razgovor so SAD, da receme, vo Srbija cini poveke od duplo od evropskiot prosek, odnosno 6,04 eur. Duri ni poeftinite nacini za zaobikoluvanje na skapite operatori ne go resavaat ovoj problem: vo juni 2002.godina Telekom Srbija gi blokirase liniite iznajmeni na internet provajderite koi pocnaa da pruzaat VoIP uslugi, so obrazlozuvanje deka so toa go krsat pravoto na taa kompanija na monopol vo fiksnata telefonija. Posle zestoka vojna pomedju Telekomot i provajderite, koj se preseli vo mediumite, sudovite i nadleznite ministerstva, Stopanskiot sud mu nalozi na Telekomot da gi odblokira liniite, no Telekomot toa go odbi. Togasnoto Ministerstvo za transport i vrski zakluci deka provajderite ne go krsat pravoto na Telekom na monopol, i isto taka nalozija vospostavuvanje na liniite, no Telekomot povtorno toa go odbi. Vo posledniot obid, Centarot za razvoj na internet i Zdruzenieto na internet provajderi pobaraa od Ustavniot sud ocenka za ustavnosta na monopolot nad fiksnata telefonija, smetajki deka so Ustav monopolot e eksplicitno zabranet. Skoro pet godini podocna, vo Strategijata za razvoj na telekomunikaciite kade monopolot na Telekomot fakticki se prodolzuva na neodreden period, prasanjeto so VoIP ne e regulirano, osven konstatacijata deka VoIP e neminoven i deka site zainteresirani subjekti ne se staveni vo ista polozba. Vo rabotata so VoIP-ot, medjutoa se vklucuva i samiot Telekom Srbija. Na neodamna odrzaniot sobir IS DOS 2006, Telekom gi pretstavi detalite za svojata pre-paid VoIP usluga za krajnite korisnici. Predsedatelot na centarot za razvoj na internet Slobodan Marković predupredi deka cenite na Telekomot za VoIP telefoniranje za Severna Amerika se daleku poskapi otkolku sto bi trebalo da bidat. "Opsto e poznato deka cenite za VoIP telefoniranje so Severna Amerika (i drugite liberalizirani telekomunikaciski pazari) na globalniot pazar sekogas bile mnogu poniski otkolku da receme so zemjite vo naseto opkruzuvanje (i drugite monopolizirani pazari). Vakvata ponuda moze da pie voda samo vo uslovi na de fakto monopol na Telekomot, koj po svoja prilika ke potrae uste nekoe vreme", napisa Marković vo svojot post na Internodium mejling listata. Sto se odnesuva do mobilnata telefonija, kako i poveketo zemji vo regionot, Srbija se naodja vo postapka na vlez na tret mobilen operator na pazarot. Kakov ke bide efektot od konkurencija ostanuva da se vidi, no ona sto ja odbeleza prethodnata decenija bese oligopolot na dvete mobilni mrezi, koi, zgora na se, imaa mnogu nejasna, a medjusebno povrzana sopstvenicka struktura, nastanata od dogovorite od rezimot na Slobodan Milosevic so tajkunot Bogoljug Karic. Posle 5. oktomvri 2000. vo sreduvanjeto na sopstvenickite odnosi medju Kariceviot Mobtel, MTS Telekom, PTT, drzavata Srbija i avstriskiot Mobilkom se vkluci i Arbitrazniot sud vo Viena. Pred ovoj sud da donese presuda za ovoj slucaj, Vladata na Srbija uspea da gi resi sporovite i da go prodade Mobtel na norveskiot Telenor. Dvete novi medjunarodni kompanii, Telenor i avstriskiot Mobilkom, koj samo sto dobi licenca, najavuvaat vopsotavuvanje na treta generacija vo mobilnata telefonija, pad na cenite na roaming i politika na konkurentnost. Internet Poradi visokite ceni i neodgovarackata infrastruktura, broadband internetot vo Srbija stigna pred dve godini, i toa voglavno vo foma na ADSL. Za toa vreme, spored podatocite na RATEL, brojot na korisnici na ADSL dostigna cifra od okolu 50.000. Celata ADSL infrastruktura mu pripadja na Telekomot, i site ADSL priklucoci zavsruvaat na opremata na Telekomot. Infrastrukturata na Telekomot ovozmozuva ADSL samo vo nekolku pogolemi gradovi na Srbija. Spored zborovite na pretsedatelot na Drustvoto za informatika na Srbija, vo Srbija postojat 100.000 neostvareni ADSL priklucoci zatoa sto Telekomot ne moze da pruzi tehnicki uslovi. Predsedatelot na Zdruzenieto na internet provajderi Vojislav Rodić opisa neodamna vo spisanieto Svet na kompjuterite kako izgleda sorabotkata na provajderite na ADLS so Telekomot. Spored negovite zborovi, Telekom svoite defekti i problemi so vrskata voglavno gi raboti vo rabotnoto vreme, pa celiot proces nekogas trae i do tri nedeli. Isto taka, relativno cesta e i situacijata da korisnikot poradi reorganizacijata na mrezata na Telekom od telefonskata centrala na koja mu se naodja ADSL priklucokot da se prefrli na pomala centrala, poblzi do negovoto mesto na ziveenjee, kade sto cesto ne postojat tehnicki preduslvoi za ADSL. Takviot korisnik bez nikakva najava, izvestuvanje i sovet preku nok ostanuva bez svojot ADSL priklucok. Provajderite, tvrdi Rodić, se prinudeni odnapred da gi plakaat priklucocite vo blokovi od po iljada, i za sekoj blok mu plakaat na Telekomot poveke od 25 iljadi evra, i toa odnapred, pred da go najdat prviot korisnik. Medjutoa spored negovite zborovi, Telekomot vo juli gi izvestil provajderite deka veke ne e vo moznost da aktivira novi korisnici poradi nedostatok na slobodni ADSL priklucoci, kako I deka problemot vo nabavkata na opremata ke bide resen za nekolku meseci. "Taka nastana paradoksalna situacija da provajderite, iako mu platile na Telekomot odnapred nesto sto, objektivno ne postoi, nemaat nacin da dojdat do krajnite koricnicii taka da povratat barem del od znacajnite sredstva vlozeni vo samiot servis, marketingot i vo nabavka na opremata", govori Rodić. "Klucniot problem so ADSL-ot i mnogu drugi internet(i ne samo internet) servisi e vo stoprocentniot monopol koj Telekomot go drzi vo domenot last mile infrastrukture. Prevedeno na prost jazik, stanuva zbor za bakarnite paricki (local loops) so koi se povrzani korisnicite so lokalnite telefonski centrali, a koi se naodjaat vo eksluzivna sopstvenost na Telekomot. Provajderite rado bi investirale sredstva vo nabavka na dodatni ADSL priklucoci, no tesko deka mozat da napravat direkten prodor do korisnicite dodeka Telekomot e edinstven „policaec” na „poslednata milja”, zaklucuva Rodić. Pokraj se, postoeckata infrastruktura za ADSL ovozmozuva protok za najmnogu 768 Kbit/s, za razlika od standardite na EU, no i od zemjite vo okruzuvanjeto, od 1Mbit/s. Dodeka prosecnata cena na broadband pristapot vo Evropskata unija cini 37 evra mesecno za paketi bez ogranicuvanje na potrosuvckata i za brzina od 1Mbit/s, cenite na flat paketite vo Srbija se dvizat od okolu 15 evra za 256Kbit/s do pomedju 45 i 65 evra za 768 Kbit/s, vo zavisnost od provajderot. So drugi zborovi, brojnite multimedijalni sodrzini na internet na gragjanite na Srbija se i ponatamu nedostapni. Sudejki spored poslednite najavi od Telekom Srbija, toa javno pretprijatie se sprema da ja iskoristi svojata monopolska polozba i da gi isfrli od pazarot internet provajderite. Imeno, Telekomot od neodamna zapocna so maloprodazba na dial-up i ADSL uslugi. "Na krajnite korisnici ova na prv pogled moze da im izgleda mnogu primamlivo- ke dobijat internet po nepazarni ceni, no posle toa ke kukaat koga ke ja izgubat moznosta na izbor i se sto doagja so toa: nezainteresiranosta na Telekomot za razvoj nadvor od urbanite zoni, sporo voveduvanje na novite uslugi, nezainteresiranost za pruzanje na dobra poddrska, proizvolno formiranje na ceni i ostanati raboti so koi sopstvenicite na fiksni telefoni se soocuvaat veke so decenii", predupreduva pretsedatelot na Centarot za razvoj na Internet Slobodan Marković. Edinstvena nezavisnost od telekomot na poleto na internet imaat kabelskite operatori. RATEL procenuva deka ima okolu 30.000 korisnici na kabelski internet. Edinstveno kabelskite operatori momentalno nudat flat paketi od 1Mb/s, po cena od 75 evra mesecno. Kablovskite operatori imaat sopstvena infrastruktura koja mozat da ja prilagoduvaat na svoite potrebi. Osumdeset odsto od mrezata koja ja koristat 29 kablovski operatori, medjutoa, e od kablovi koi podrazbiraat samo ednosmeren pristap, odnosno distribucija na radio i TV programi. Toa znaci deka poveketo od niv I ne pruzaat uslugi za pristap na internet. Iako RATEL zapocna so voveduvanje red i izdavanje na dozvoli pomedju kabelskite operatori, ostanuva faktot deka kabelskite operatori, koga trgnaa vo masoven prodor na pazarot neposredno po promenite 2000.godina, medjusebno si ja podelija teritorijata pod mnogu netransparentni uslovi. Gradjanite spored toj dogovor za preraspredelba, bez licno ucestvo vo procesot na odlucuvanje, dobija operatori koi momentalno ne mozat da gi menuvaat po izbor, a medju koi ne pruzat i uslugi za internet. Celata rabota rezultirase so porazuvacki podatoci za brojot na internet korisnici vo Srbija. Spored poslednoto istrazuvanje naCentarot za proucuvanje na informatickite tehnologii (CePIT), 24% od naselenieto koristi internet. Od toa, skoro 80% kon internet pristapuva preku dial-up modem. Od 1999. godina, brojot na korisnici na internet vo Srbija se zgolemi za okolu 5 pati, sto pretstavuva relativno niska stapka na prirast bidejki brojot na korisnici bese mnogu mal. Ona sto vo ova istrazuvanje posebno padna vo oci, e faktot sto duri 52% od nekorisnicite na internet nemaat namera da stanat korisnici, i toa pred se zaradi toa sto smetaat deka internetot ne im e potreben – toa go izjavile duri 47% od nekorisnicite na internet. "Pricinata za ovoj problem se gleda vo neuviduvanjeto na korista od kompjuterite – kako vo trguvanjeto taka i izvrsuvanjeto na sekojdnevnite administrativni raboti. Konkretno, neophodno e da se ovozmozi elektronski pristap na site drzavni sluzbi. Potoa, gragjanite moraat da bidat izvesteni i nauceni kako da gi koristat tehnologitei so koi ke pristapuvat na tie servisi, a paralelno so toa neophodno e da se razvie adekvatna telekomunikaciska infrastruktura", naveduva CePIT. "niskiot prirast na novi korisnici kako dominantonot povrzuvanje na internet so klasicen dial-up modem I prilicno viskote trosoci za porazvieni vidovi na pristap na internet se jasen povik za organizairano opstesveno deluvanje vo pravec na sosadavanje na uslovi I atmosfera za difuzija na interenteo preku se. resenieto na ovoj problem se naodja pred se vo libaralizaicjata na pazarot, vo koj drzavata mora da ima vazna uloga kako bi gi zastitla posebno kriticnite socio-demografski grupi", dodava CePIT vo izvestajot za brojot na korisnici vo Srbija. RATEL Za da ja prevzeme drzavata svojata vazna uloga vo razvojot na telekomunikaciite, neophodna e politicka volja. Za voljata na politickata elita vo Srbija zboruva faktot sto, iako Zakonot za telekomunikacii e donesen uste 2003.godina, negovata primena pocna duri dve godini podocna. Republickata agencija za telekomunikacii, koja trebase da zapocne so rabota po 6 meseci od donesuvanjeto na zakonot, bese imenuvana duri vo maj 2005, a prakticno zapocna so rabota pred nepolna godina, i toa posle pretenjata deka, dokolku drzavata ne gi ispolni svoite obvrski, ke prestane so rabota. RATEL seuste se naodja vo proces na donesuvanje na brojni propisi koi treba da ovozmozat red vo oblasta na telekomunikaciite. Doverbata vo nejzinata nezavisnost bese dovedena vo prasanje koga RATEL ja ponudi na javna rasprava Strategijata za razvoj na telekomunikaciite. Imeno, ne e vo nadleznost na RATEL, da predlozuva vakva Strategija, nitu pak za nea da otvora javna rasprava. Delot od Strategijata so koj se predviduva prodolzuvanje na monopolot na Telekom Srbija bese sfaten kako stavanje na nezavisno regulatorno telo vo sluzba na Telekomot, imajki vo predvid deka predlogot za odbrana od monopolot potekna bas od RATEL. Na okruglata masa za predlogot za Strategijata, koj na povik na RATEL go organizirase spisanieto Republika, predsedatelot na upravniot odbor na RATEL Jovan Radunovic otvoreno izjavi: "Ne sum sosema siguren deka sme nezavisna institucija. Nasa glavna zadaca e da ja napravime strategijata". Toj vo tekot na diskusijata rece deka RATEL e dolzna da se bori protiv monopolot i deka toa go pravi. "No vo slucajot na Telekom se raboti za drzaven interes, a nie nemame informacii za toa i ne odlucuvame. Kazete- toa ne moze, ispratete primedbi. No, nie nesme semokni koga e vo prasanje ukinuvanje na monopolot", rece Radunović. Sto se odnesuva do Komisijata za zastita na konkurencijata, iako monopolot e protiv Ustavot i zakonite, taa so prasanjeto na Telekom Srbija dosega ne se zanimavala . So toa ne se zanimavale ni zdruzenijata za zastita na potrosuvacite. Vo mart 2003.godina osnovano e Zdruzenie na korisnicite na telekomunikacii, cija misija e sozdavanje na sloboden telekomunikaciski pazar. Ova zdruzenie, kako i drugite ostanati (malobrojni) inicijativi na gragjanskoto opstestvo za liberalizacija na telekomunikaciskiot pazar, se svede na internet forum kade ucesnicite razmenuvaat informacii za posledicite od monopolot na Telekom Srbija. Brojot na internet korisnici vo Srbija, medjutoa e mnogu mal za da online zaednicite mozat da prerasnat vo poznacaen opstestven akter. Stejkholderite od biznis sektorot, iako zagrozeni od politkata na Telekomot, za toa ne sakaat javno da zboruvaat, od strav da ne gi zagrozat odnosite so (edinstveniot mozen) parner. Pokraj toa, Telekom Srbija se pojavuva kako sponzor na mnogubrojni mediumski kuki, ili TV emisii, pa osven povremenite napisi, ni mediumite ne vleguvaat vo poznacajna kampanja za liberalizacija. Politickata elita vo Srbija odsekogas gi koristela vo javnite pretprijatija za zadomuvanje na zasluznite stranski kadri i politicko pazarenje. Za ostanatite vrski na Telekom Srbija i vlasta moze samo da se nagoduva, zatoa sto ne postojat potvrdeni podatoci. Kako interesna ilustracija na tie odnosi moze da posluzat SMS porakite so koi gragjanite na Srbija bea povikuvani da izlezat na referendumot za noviot Ustav na Srbija vo tekot na predreferendumskata kampanja. Imajki gi vo vid eftinite lokalni razgovori vo fiksnata telefonija, ogromnata izolacija vo koja se naodjaat gragjanite na Srbija i faktot deka sovremenite telekomunikacii se tolku daleku od niv, pa nivnoto odsustvo i ne se dozivuva kako nedostatok, ne cudi faktot sto problemot na nerazvienosta na pazarot go prepoznaa samo korisnicite na internet i semejstvata na onie koi ja napustile zemjata. Niv ionaka, po daleku poeftini ceni, im se javuvat ottamu.

 Printable version