Politikite kon neprofitniot/nevladiniot sektor vo JIE
Koga zboruvame za politikata kon tie organizacii, pod toa podrazbirame se ona sto vlasta go pravi (ili ne go pravi) vo sozdavanje opkruzuvanje za niv, a pred se mislime na javniot (zakonskiot, institucionalniot...) okvir za nivno deluvanje. Iako taa politika vo demokratskite drzavi sekogas e postavena so deklarativna cel pottiknuvanje na razvojot na gragjanskoto opstestvo, taa vo praksa cesto moze da bide golemo ogranicuvanje za nekoi ili site organizacii. Javniot okvir za deluvanje na nevladinite, neprofitnite organizacii mozeme da go nabljuduvame niz nekolku aspekti. Prvo, toa se zakonski resenija so koi se uredeni pravnite oblici koi mozat da gi imaat neprofitnite organizacii (zdruzenie, fondacija, privatna institucija, socijalna zadruga...). Tie zakonski resenija, odreduvajki gi uslovite i procedurata za registracija, a so toa i kolicinata na kontrola na drzavata nad poedinite vrsti na organizacii, vo mnogu go odreduvaat smerot vo koj ke se razviva sektorot. Drugiot aspekt go cinat instituciite koi gi osnova vlasta so cel vospostavuvanje na strukturiran odnos so nevladinite organizacii, pottiknuvanje na nivniot razvoj i opsto zanimavanje so site prasanja koi se odnesuvaat na tie organizacii (od izrabotka na zakonski resenija i vodenje na evidencija do koordinacija na finansiranjeto). Postoenjeto na vakviot institucii , duri i koga tie prakticno nemaat golemo znacenje, pokazuva deka drzavata pridava vaznost na neprofitnite organizacii opstestveni akteri. Tretiot vazen aspekt na javniot okvir za deluvanje na sektorot go cinat stateski, odnosno policy dokumenti koi gi donesuva vlasta kako bi gi definirala problemite i dolgorocnite celi vo politikata kon nevladiniot sektorot i sorabotkata so nego na razlicnite polinja. Takvite dokumenti nemaat zakonska sila, mnogu cesto ne se definiraat konkretnite merki i rokovi za nivno sproveduvanje (pa ne e mozno da se evaluiraat), a ponekogas ne se ni doneseni so vistinska namera da se sprovedat, tuku so cel za politicka promocija. Sepak, strateskite dokumenti mozat da dadat mnogu jasna slika za nacinot na koj drzavata go definira neprofitniot sektor kako i toa sto se ocekuva od nego. Konecno, ednas donesen dokument, duri i ako e samo nabrojuvanje na dobri zelbi, dava trajna osnova za vrsenje pritisok od strana na zainteresiranite. Cetvrtiot aspekt od javniot okvir go cinat finansiranjeto na nevladinite organizacii so javni pari. Ovoj aspekt e posebno vazen vo kontekst na postepeno zaminuvanje na medjunarodnite donatori od Jugoistocna Evropa, cii golemi vlozuvanja vo pocetnata faza na tranzicija bea znacaen faktor za razvoj na nevladiniot sektor. Kako sektorot bi prodolzil da se razviva, nuzno e drzavata i lokalnite vlasti da osiguraat poznacajni sredstva za negovo finansiranje, no i da iznajdat resenija koi ke go pottiknat privatnoto doniranje za neprofitni aktivnosti (pred se instrumentite na danocnata politika). Iako odlukite na javnoto finansiranje sekogas vo nekoja merka pridonesuvaat kon politickite kriteriumi, vazno e sistemot na finasiranje da bide vo najgolema mozna merka transparenten i da osigura site organizacii (posebno onie koi se zanimavaat so politicko cuvstvitelni temi) da imaat moznost da se naprevaruvaat za sredstva. Petto, vazen element na politikata kon neprofitniot sektor e merkata za vklucuvanje na samite organizacii vo nivnoto kreiranje. Bidejki ovde se raboti za problemi koi se od vitalni interesi za site nevladini organizacii, malku e verojatno deka sekoja od niv nema da bide zapoznata so toa sto drzavata raboti na toa pole. Istotaka, golem broj na organizacii se spremni na znacaen napor kako bi vlijaele na taa politika. No, za uspeh na politikata kon sektorot nuzno e i toa vlijanie da bide vo nekoja mera formalizirano, te. pretstavnickite i pretstavnicite na nevladinite organizacii bidat sluzbeno zastapeni vo procesite na oblikuvanjeto na zakonot i strategijata, sovetuvanje na nadleznite institucii pa i donesuvanje na odluki okolu finansiranjeto. Toa sto ovde ostanuva kako problem e na koj nacin da go izberete pretstavnikot – bidejki nitu arbitrarnoto odlucuvanje na drzavnite sluzbenici, nitu demoktratski izbor po princip na brojnosta/ goleminata ne garantira soodvetna pretstava na site relavantni interesi. Vo ova dosie nastojuvavme da istrazime kako izgledaat javnite politiki, odnosno javni okviri na deluvanje na neprofitnite nevladini organizacii vo Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Makedonija i Srbija. Vrz osnova na analizata, mozeme da gi skicirame slednite nekolku zaklucoci. (1) vo poveketo zemji postoi tendencija na drzavata (najnaglasena vo Srbija) selektivno da sorabotuva i da go poddrzuva razvojot na onie organizacii koi se zanimavaat so pruzanje na servisi i aktivnosti koi nemaat politicko znacenje, dodeka organizaciite koi se zanimavaat so zagovaranje i kritiki na vlasta - posebno vo podracjeto na covekovite prava – gi ignoriraat. Ovaa tendencija donekade e objasniva so nedovolnata stabilnost, demokratija i nerazbiranje na vaznite ulogi na nevladinite organizacii kako "kuce cuvar". No od druga strana, takvata politika silno gi poddrzuva ideoloskite postavki za potrebata od rasteretuvanje i poeftinuvanje na drzavata i nevladiniot sektor kako idelani nositeli na tie rasteretuvanja. (2) Zakonskite resenija so koi e ureden statusot na nevladinite/ neprofitni organizacii vo poveketo zemji, (so isklucok na Srbija i donekade Albanija) se relativno sovremeni i ovozmozuvaat ednostavno osnovanje i nezavisnost. Vo site zemji, osven vo Hrvatska, edistveni dve mozni pravni oblici za nevladini/neprofitni organizacii se zdruzenija na gragjani(clenski organizacii) i fondacija (organizacija vtemelena na finansiski sredstva). (3) Osven vo Hrvatska i Makedonija ne postojat institucii specificno nadlezni za rabota na nevladiniot sektor (osven onie nadleznite za registracija). Istotaka, samo vladite na ovie dve zemji donesoa policy dokumenti vo koi jasno se definira politikata na vladata kon sektorot. (4) Vo Albanija, Bosna i Hercegovina i vo Kosovo, nevladinite organizacii skoro ne se finansiraat od drzavnite i lokalnite budzeti, pa za nivniot razvoj i odrzlivost vo potpolnost se zavisni od medjunarodnite donatori. Vo preostananite tri zemji (Hrvatska, Makedonija, Srbija), postoji javno finansiranje, no toa e vo golema mera pod vlijanie na spomenatite tendencii na ignoriranje na onie koi gi kritiziraa, odnosno favoriziranje na onie koi pruzaat uslugi. (5) Merkite na danocnata politika vo site zemji mnogu malku se koristat kako instrument za pottiknuvanje na razvojot na nevladinite organizacii. Samo vo Kosovo e voveden status na organizacija koja deluva za opsto dobro, no od neodamna nitu toj status ne ovozmozuva nikakvi danocni olesnuvanja. Za izvestaite i analizi na politikite kon neprofitniot sektor vo poedini zemji, procitajte gi slednite tekstovi: Albanija Bosna i Hercegovina Hrvatska Kosovo Makedonija Srbija |
Printable version